Zakaj je Twitterjev model komunikacije tako pomemben
12. May, 2009
Če še vedno ne štekate ropota okoli Twittra in Facebooka (pa tudi FriendFeeda), vam bo spodnji simpatičen filmček pomagal razumeti, v čem je tovrsten način komunikacije drugačen od prejšenega in zakaj je tako pomemben v družabnem spletu oziroma sodobni družbi sami.
Stavim, da bodo te reči nekoč v komunikoloških učbenikih.
[via kleinkram]
May 13th, 2009 at 09:41
sej neka huda znanost tut ni, ne? :) folk, ki je dovolj spletno ozaveščen, že ve, zakaj to uporablja. tisti, ki živijo mimo teh iznajd, verjetno vsega skupaj tudi ne pogrešajo.
zanimiv je stavek: “you hear only what you choose to hear”. mogoče ne tako očitno pa je, da izvemo samo tisto, kar tudi naši “prijatelji” želijo, da izvemo. ampak če hočeš met z nekom več kot samo površinski odnos na osnovi poznanstva, se je po mojem mnenju vseeno kdaj pa kdaj treba poslužiti tudi starejših, bolj klasičnih, načinov komuniciranja
May 13th, 2009 at 13:03
Folk lahko ve zakaj in kako se uporablja ampak ne dojame pomena in ne opazi “komunikacijske revolucije” (če malo pretiravamo), ki se dogaja.
Jasno je, da takšen način ne more nadomestiti klasičnega druženja in komuniciranja. Je pa zelo uporaben za dobo social networkov oziroma hiperkomunikacije, v kateri živimo – kot je razloženo.
Če pa je to prav ali narobe oziroma kakšen vpliv bo imelo na družbo, je pa pomoje poglavje zase.
May 13th, 2009 at 18:53
Z revolucijami se ukvarjamo samo tisti, katerim študijsko/profesionalno področje ne dopušča, da se ne bi :D
Mislim, da večina ljudi od teh networkov vzame pač tisto, kar jim ustreza in se širšimi posledicami ne ukvarja, zakaj bi pa se? Saj se tudi s pojavom telefona ljudje niso blazno ukvarjali s tem, kaj to pomeni, ampak so ga izkoristili sebi v prid.
May 14th, 2009 at 07:04
Kar je revolucionarnega tukaj, ni nacin komuniciranja. Nacin komuniciranja je zgolj mimeticen povrsinski interakciji, ki smo ji price ze tisocletja, le da izkorisca novo pridobljeno tehnologijo in njene kapacitete. Zaradi tega z nevroloskega vidika pospeseno spreminja nacin procesiranja informacij (fizioloske spremembe v mozganih) in razbremenjuje posameznika vrednotenja informacij, ker dolocanje kvalitete specificne informacije pade na pleca skupnosti. V tem oziru navaja posameznika, da kriticno presojo kvalitete prepusca drugim in se tako lastnemu razmisljanju ogne v velikem loku.
Po eni strani povecana interakcija potencialno vodi do stevilnih novih moznosti, poznanstev, stikov, uporabnih linkov. Toda prevelika izbira odpira paradoks izbire. Pridemo do situacije, kjer prevelka dosegljivost sredstev in orodij morda kreativnost dusi, namesto da bi jo vzpodbujalo. Enako se morda dogaja z medcloveskimi odnosi v kontekstu hipersocializacije. Bilo bi lepo, vendar nasi mozgani se niso prilagojeni na dodatno procesivno moc neuporabnih, zavrgljivih informacij, kot je trenutni ambientalni status nasega virtualnega prijatelja. Upajmo, da bo vkljucitev mikroprocesorjev v nase mozgane to omogocila (sic).
Zanimivejsa opazka je ta, da se ustvarja relacija odvisnosti od novo ustvarjenega sistema, ki ima svoje prednosti, a kot je znano, odvisniska razmerja lahko tudi vodijo do destruktivnih posledic. In ce kaj poznam droge, spoznal sem jih pa dosti, vem: obcutek je lep, hitro se navleces, tezko se odvadis.
Hvalim izbiro tematike za diskusijo!
Lep pozdrav
June 1st, 2009 at 12:11
no flesh and blood, just pictures and colors
October 28th, 2009 at 13:43
[...] zatočišče številnih meni podobnih samooklicanih glasnikov engagement marketinga. Definiral je nov model komuniciranja in postal pomemben del naših življenj in naše [...]