Na Facebooku skoraj že vsak drugi slovenski uporabnik interneta
10. January, 2010
Uporaba Facebooka še vedno strmo raste. Po svetu ima to mastodontsko spletno družabno omrežje več kot 350 milijonov članov. Sodeč po zadnjih podatkih, Slovenci k tej celoti prispevamo skoraj pol milijona uporabnikov, natančneje 467.280 ljudi.
Cifra se je od decembra 2008, ko je znašala 165.000 povišala skoraj za 3x. Če smo takrat ugotavljali, da je na Facebooku okoli 16% vseh slovenskih uporabnikov interneta oziroma 8,25% slovenske populacije, so tokrat deleži mnogo višji.
Po zadnjih podatkih SURSa (iz prve četrtine leta 2009) je število slovenskih uporabnikov interneta iz 982.952 (2008) naraslo na 1.093.584. Če to število primerjamo z uporabniki Facebooka, opazimo, da jih je na Facebooku registriranih kar 42% oziroma petina (19%) celotne populacije.
Fascinantno, zanimivo ali zaskrbljajoče? Presodite sami.
Povezane objave:
Lokalna Facebook demografija: Slovenci in Hrvati
Statistični urad Slovenije in interaktivna orodja poljudne statistike
Spletno mesto Statističnega urada Republike Slovenije me je pred kratkim prijetno presenetilo z naborom spletnih orodij, s katerimi se lahko državljani pozabavamo in preverjamo statistične zanimivosti kot na primer:
- Prebivalstvena ura
(na svetu trenutno 6.7 milijarde ljudi, v Sloveniji 2.037.934)
- Kako pogosta so določena imena in priimki?
(trenutno 994 moških z imenom Adolf – strm padec uporabe imena po letu 1944)
- Koliko prebivalcev Slovenije je rojenih na posamezni datum?
(največ ljudi se rodi 1. januarja, najmanj pa 31. decembra – WTF?) - Kako pogosta so enaka imena naselij in ulic?
(v Sloveniji je 42 Goric in 60 Prešernovih ulic oziroma cest)
Orodja ne izpljunejo zgolj golih številk in podatkov glede na naše poizvedbe, temveč jih opremijo s sorodnimi zanimivi dejstvi, izrišejo grafe ali zemljevide ter ponudijo cel kup že prej nastavljenih zanimivih iskanj. Če vas tovrstni poljudni statistični podatki vsaj malo zanimajo, lahko z brskanjem po njihovi bazi hitro zapravice urico ali dve.
Še bolj uporabni pa sta interaktivni orodji prebivalstvene piramide in statističnega atlasa Slovenije. Prvo je prejšni mesec že predstavil Robert L. Tuva, ki je ugotovil da se Slovenija močno stara, nad drugim pa se je pred kratkim navduševal Gyzar.
Interaktivni statistični atlas Slovenije je res fascinantna zadeva, za katerega bi prej pomislil, da je delo kakšnega zagrizenega neodvisnega digitalnega vizualnega umetnika, kot pa okornega državnega urada. Ampak ne. Na SURSu so se res potrudili in postregli z odličnim in hitrim Flash vmesnikom, ki omogoča pregled posameznih statističnih dejavnikov glede na regijo ali občino in čas. Tako lahko hitro preverimo, kje v Sloveniji je največ kriminala ali brezposelnosti, kje imajo najvišje plače in najvišjo izobrazbo, kje je največja gostota prebivalstva in še mariskaj.
Kapo dol torej SURSu, da so pametno izkoristili možnosti, ki jih ponuja splet. Naj bodo zgled ostalim državnim uradom in organom.
Željko Ivanek je car
3. May, 2009
Mogoče ga po imenu ne poznate, vendar ste ga zagotovo že opazili v kakšnem filmu ali TV seriji. Največkrat v stranski vloge kakšne antipatične, če ne kar zlobne, uradne osebe. Željka spremljam že nekaj časa in glede na to, da ga danes lahko srečamo praktično v vsaki drugi seriji, si zasluži tole “predstavitveno” objavo. No, pa seveda tudi zato, ker je tip rojen v Ljubljani in je danes eden redkih v Hollywoodu uspešnih igralcev slovenskega rodu (iz glave se spomnim Yurija Bradača (pazi Y), ampak zanj bi težko rekli, da je uspešen).
V njegovih biografijah je zapisano, da je Jugoslavijo z družino zapustil leta 1960, star komaj 3 leta. Zanimivo, a manj znano pa je, da se je družina, ko je oče zaključil doktorat iz elektroinženirstva, za 5 let vrnila v Ljubljano v letu 1962 in Željko je tako takrat obiskoval slovensko osnovno šolo Borisa Kidriča v Savskem naselju. Leta 1967, ko je bil star 10 let, so se dokončno preselili v Kalifornijo, ZDA, in tam je tudi kasneje začel svoj študij igre na univerzi Yale, ki ga je nadaljeval na priznani londonski akademiji za glasbo in dramaturgijo LAMDA. Formalno izobrazbo je nato uspešno vnovčil na gledaliških odrih, kjer si je prislužil 3 nominacije za nagrado Tony. Čeprav se danes še vedno pojavlja na Broadwayu, sta mu domača tako filmska kot, oziroma še bolj, televizijska scena.
Željko, ki angleške naglase sicer obvlada, pravi, da je njegova slovenščina zelo boga. Uporablja jo samo včasih v pogovoru z bratom, pa še to je baje bolj mešanica srbščine in angleščine. Kljukice na Z-ju ni opustil, čeprav imajo njegovi kolegi probleme z izgovarjanjem njegovega imena. V Slovenijo se rad vrača in leta 1990 je v Piranu celo posnel slovenski film Umetni raj.
Njegove vloge so navadno precej karikirane in tipične za stranske like ali negativce. Tudi zaradi tega se lahko Željko Ivanek pohvali z impresivnim seznamom filmov je nastopil. Larsu von Trierju je bil tako všeč, da ga je uporabil kar trikrat (Dancer in the Dark, Dogville, Manderlay), med bolj opaznimi filmi, kjer se je pojavil, pa so Black Hawk Down, Hanniball, The Manchurian Candidate, Die Hard 4 in In Bruges.
Še bolj je impersiven repertoar filmskih serij, v katerih je nastopal. Po gostovanju v X-Files, E.R. in Ally McBeal v 90-ih, ter nepozabni vlogi srbskega zločinca Andreta Drazena v prvi sezoni 24 ali zlobnega governerja v HBOjevem Ozu, so vloge ob prelomu tisočletja kar deževale: The West Wing, The Practice, Law & Order, CSI, NYPD Blue, Bones, House, Numb3rs, The Mentalist, Lost, True Blood, Big Love, Heroes in hvaljena HBOjeva miniserija John Adams. V črno pa je zadel z vlogo odvetnika Raymonda Fiska v FXovi odvetniški seriji Damages, za katero si je lani prislužil Emmyja.
Njegova opaznost v zadnjih letih tako raste in glede na to, da je Željko naše gore list, smo lahko nanj vsaj malo ponosni, tudi če igra same zlobneže. Zato ga naslednjič ko ga vidite na TVju vsaj prepoznajte.
