Google bo spremenil Google bar

30. November, 2011

V sklopu mnogih oblikovnih sprememb, ki se jih Google loteva v zadnjem času, bo kmalu na vrsto prišla tudi Googlova navigacijska pasica, ki nas spremlja na vrhu skoraj vseh njihovih storitev.

Twitter movie trailer

13. August, 2010

You are being accused of intentionally dumbing down the Internet.

Rated Awesome parodija napovednika za The Social Network, filma o Facebooku, je precej hecna.

Povezane objave:

[Napovednik] The Social Network

Open-Graph-zuck

O novih nadgradnjah Facebooka se je govorilo že nekaj časa, danes na f8 konferenci pa so jih Zuckerberg in kolegi tudi uradno oznanili. Preden skočite v zrak glede novih sprememb, naj vas potolažim, da tokrat ne gre toliko za spremembe na front-endu, torej vizualnem izgledu spletišča, temveč za nadgradnje mašinerije, ki stoji zadaj. Večina uporabnikov sploh ni in ne bo opazila, da se je kaj spremenilo. Mogoče bo koga zmotil gumb “Like” namesto “Become a Fan” ampak čez kakšen teden se nihče ne bo več sekiral. Navzven majhna sprememba pa je le vrh ledene gore večje strategije in načina, kako bo Facebook ustvaril bolj semantičen in družaben internet oziroma, bolje rečeno, kako ga bo počasi, a učinkovito dobesedno pojedel.

Open Graph

Zuck je spletno družabno revolucijo napovedal že pred leti, ko je na isti konferenci oznanil Facebook Connect. Danes marsikje (tudi na Kratkočasniku) uporabljen vtičnik uporabniku omogoča, da se na neko spletno mesto prijavi kar s svojim Facebook profilom. Tako se izogne boleči novi registraciji in, kar je najbolje, s sabo prenese tudi svoj družabni graf (social graph) prijateljskih odnosov. Prijateljčki, ki jih imam na Facebooku so tako avtomatsko tudi prijateljčki na tej novi strani. Fino, ampak nič novega. To dela tudi Google s svojim Friend Connectom pa še kdo.

Danes uradno oznanjeni Open Graph pa pelje uporabnikove relacije zunaj Facebooka na nov nivo. Če je bilo prej mogoče preslikati samo svoje odnose do oseb, se da od danes naprej na zunanja spletišča preslikati tudi vaše interese. Vse tiste strani, katerih “oboževalec” ste postali v letih uporabe Facebooka, namreč veliko povedo o tem kaj vas zanima, kaj vam je všeč in tudi česa ne marate. Ti podatki, ki so sicer bili javni že prej, pa so sedaj preko prenovljenih APIjev na voljo vsem razvijalcem, ki bodo lahko sedaj spletna mesta in aplikacije prilagodili posebej za vas.

V praksi in v najbolj banalnem primeru to pomeni, da vam bo Last.fm radio (Pandora to sicer že počne, ampak je blokirana pri nas) lahko serviral glasbo, katera vam je všeč, četudi ga boste pognali prvič, saj bo te podatke dobil iz Facebooka. Isto velja za Amazon, Netflix in podobne spletne storitve, ki bodo krojile splet po vaši meri. Seveda k temu dodajte še interese in preference vaših prijateljev, ki k izkušnji prinesejo še dokazano učinkovito družabno komponentno in mislim, da si lahko predstavljate, kako bo vse skupaj izgledalo, če v miks vržemo še geolociranje.

Vsec mi je

Zakaj Like-i štejejo
Funkcija “Like” ima tako ogromen pomen. Z njo bo namreč Facebook mapiral celoten splet in ga postavil na prave semantične temelje. Danes predstavljeni novi “družabni” vtičniki, ki omogočajo enostavno namestitev “Like” gumbov zunaj Facebooka (glej ga spodaj), bodo v Open Graph prinseli ogromno količino informacij o odnosih med uporabniki in spletnimi elementi. Naj bo to članek, fotka, video, kraj, blagovna znamka, dogodek ali spletno mesto, Facebook bo skrbno zabeležil vsak “Like”, ki ga kliknemo in tako indeksiral odnose med uporabniki in njihovimi interesi. Če je Google uspešno poskeniral in razporedil vsebine na spletu, jih kani Facebook sedaj še družabno osmisliti in tako “nadgrajene” izpljuniti razvijalcem, da sestavijo nove igrače, ki naj bi koristile družbi in sodobnemu življenju.

Skoraj pol milijarde uporabnikov tako nevede (in nehote) pomaga sestavljati Facebookov semantični splet, ki bo v prihodnosti, zelo verjetno nadomestil to, kar danes poznamo pod izrazom internet. Paranoiki si grizejo nohte, marketingarji pa si oblizujejo prste. Napoved apokalipse ali logičen napredek, presodite sami. Jasno je samo, da se Zuckerbergu lahko samo široko smeji.

Mimogrede:
Oznanili in objavili so še prenovljen Facebook Domain Insight, ki ponuja mnogo bolj napredne statistične podatke o vaših aplikacijah ali produktnih profilih in na hitro spregovorili poenoten sistem kreditov oziroma valuto, ki zna biti še precej pomembna.

Priporočeno branje:
Building the social web together (Zuckova uradna objava)
Zuckerberg: “We Are Building A Web Where The Default Is Social”
(Techcrunch objava)
Is the New Facebook a Deal With the Devil?

Povezane objave:

Na Facebooku skoraj že vsak drugi slovenski uporabnik interneta
Lokalna Facebook demografija: Slovenci in Hrvati

Google Reader Play

15. March, 2010

Nek modrec je nekoč twitnilJaz imam RSS, fotr ima teletekst“.

Google-Reader-Play

RSS še vedno ostaja eden najbolj učinkovitih načinov distribucije spletnih vsebin, Google Reader pa je kot ultimativno orodje za njihovo prebiranje postal del obvezne opreme vsakega informacijskega odvisnika. Najbrž nisem edini, ki največ časa na spletu preživi ravno v Googlovem bralniku in v neskončnem boju z nepreglednimi množicami neprebranih novic.

Ker pa povprečen uporabnik spleta še vedno uporablja bolj klasične metode brskanja (in mu število 1000+ ne krati spanja) so Googlovci zanj pripravili prijazenjši vmesnik za prebiranje RSS vsebin – Google Reader Play.

Eksperimentalni vmesnik je namenjen poenostavljenemu brskanju in za razliko od Google Readerja ne potrebuje predhodnih nastavitev oziroma vnosa RSS kanalov. Uporabniki, tudi tisti, ki Google računa sploh nimajo, lahko tako v stajliš pogledu prebirajo sveže novice, črpane preko Googlovega algoritma za priporočene vsebine. Od uporabnika, ki lahko navigira kar s smernimi tipkami, tako zahteva samo, da prikazano vsebino označi kot všečno (like), jo deli z svojimi prijatelji (share) ali pa si jo shrani za kasneje (star) in s tem poda povratno informacijo, na podlagi katere se mu bodo prikazovale nove, zanj personalizirane vsebine (to pa seveda zahteva Google račun). Nekako tako, kot bi logiko StumbleUpona združili z vmesnikom Google FastFlipa.

Je pa Google Reader Play zanimiv tudi za stare Google Reader mačke, saj ga lahko uporabimo kot nov pogled na naše novice. Čeprav Google tega izrecno niti ne omeni, je več kot očitno, da vmesnik s svojo preprostostjo cilja na uporabo na touchscreen napravah, kakršna je npr. Applova tablica iPad in ostali prihajajoči tabličniki.

Si predstavljate kako udobno bo v prihodnosti prebiranje jutranjih novic ob zajtrku?

Google Buzz

9. February, 2010

Glede na to da Google ni mogel ali uspel kupiti Facebooka in Twittra je bilo samo vprašanje časa, kdaj si bo poskusil odrezati kos “real-time” pogače s svojo rešitvijo. Le-to so brez večjega pompa oznanili danes, sliši pa na ime Google Buzz.

Google se je “real-time sharanja” (fotk, videov, linkov) lotil na prebrisan način – v obliki integracije z Gmailom. To pomeni, da bomo kmalu vsi Gmail uporabniki postali tudi Buzz uporabniki. In lahko si predstavljate, da nas ni malo.

Pri zanimivem konceptu, ki vsekakor ima potencial, saj je dosti manj kompliciran kot npr. Google Wave (jaz ga sicer še ne bi odpisal tako kot so ga že nekateri) vidim problematičen samo način izbire svojega občinstva oziroma prijateljev. Gmail kontakti pač niso Facebook prijatelji. Google sicer obljublja pametno rešitev, ampak najprej moramo stvar preizkusiti v praksi. Na voljo je že za mobilce, medtem ko bomo na pravo stvar morali počakati še nekaj časa. Najbrž ne predolgo.

Splet bo torej dobil še en kanal za uporabniško smetenje. Bomo sposobni filtracije?

Zanimivost: Bodite pozorni – v zgorenjem uradnem filmčku tip “buzza” o pljeskavici – balkanskem burgerju.

Vredno branja:
Google Buzz re-invents Gmail (O’Reilly)
Google Buzz: 5 Things You Need to Know

If Google Wave Is The Future, Google Buzz Is The Present (TechCrunch)
Screenshots: Google Buzz In Action

Tweet v flaški

31. October, 2009

140inabottle

Koncept sporočilca v flaški, vrženi v morje, je znan, preprost in na svoj način precej intriganten. Ni čudno, da se je našel nekdo, ki je to romantično idejo zapakiral v inovativno Twitter aplikacijo in jo poslal v svet.

140inABottle je enostavna mini aplikacija za Twitter, ki ima samo eno nalogo: zbiranje in pošiljanje 140 znakov dolgih anonimnih sporočil. Na strani brez registracije oddamo naše sporočilo (dodamo lahko tudi fotko) in ga pošljemo v “morje”. V roku do 90 dni, bo sporočilce v obliki @replyja iz @140inABottle profila “naplavilo na obalo” blizu nekega, naključno izbranega Twitter uporabnika.

Po kakšnem ključu izbirajo prejemnike sporočilc na Twittru in zakaj to ni spam, mi sicer ni jasno, ampak koncept je vseeno zelo posrečen. Ker je storitev anonimna, “naplavljene” objave, zbrane na @140inABottle spominjajo na legendani PostSecret in podobne spletne izpovedne štose.

Torej, če na Twittru prejmete @reply iz @140inABottle se ne razburjajte, temveč bodite veseli, da ste našli unikatno sporočilce v razburkanem morju twitterskega informacijskega kaosa. Mogoče sem ga celo jaz poslal.

[via @silvoslaf]

Povezane objave

Reblog this post [with Zemanta]

Google Wave vabila

26. October, 2009

google_wave_logo-620x336

Mrzlica okoli Googlove “komunikacijske revolucije”, ki sliši na ime Google Wave, se je sedaj sicer že nekoliko polegla. Veliko vas je vabila k beta testiranju že dobilo, za vse tiste nesrečnike, ki si zadevo slinasto želijo preizkusiti, pa te sreče še niso imeli, imam sedaj tudi jaz končno na voljo nekaj vabil. In ker sem faca, jih bom razdelil med bralce. ;)

Torej če želite vabilo, pustite vaš Gmail naslov v komentarjih. Vendar pozor. Število je omejeno in v bistvu gre samo za nominacije. Vabila ne boste prejeli takoj, temveč v roku kakšnega tedna (ali več). Če citiram Google:

Invitations will not be sent immediately. We have a lot of stamps to lick.

Surf’s up!

UPDATE: Zmanjkalo v slabi uri! Če še ima kdo za delit, je lahko prijazen in objavi spodaj.

UPDATE 2: Tudi Gyzar jih deli na svojem novem blogu.


Screen shot 2009-09-21 at 4.29.15 PM

Prejšni teden je umrl še en spletni servis po imenu SordoMusic. Sordo je bil dolgočasni beli vmesnik na katerega je lahko kdorkoli objavljal linke do arhiviranih glasbeni albumov gostujočih na raznih servisih kot so Media Fire, MegaUpload in drugih, sicer manj prijaznih do uporabnikov. Z neverjetno ažurnostjo in precej dodelanim searchom se je pri meni vmestil prav na vrh jutranjih prioritet, še med tiste pred vstajanjem iz postelje.

Še vedno imamo Bolachas, IndiePassion se trudi, nekje ob strani pa obratuje zanimiva ideja, ki sliši na url www.captaincrawl.com in pametno išče po množici blogov. Najde vse najnovejše zadeve in še več različnih linkov za vsak album. Super! Projekt, ki mu zagotovo pripada mesto v vaših ctrl+b bazah.

[Avtor: xdaseinx]

Povezane objave:

Spletno mesto Statističnega urada Republike Slovenije me je pred kratkim prijetno presenetilo z naborom spletnih orodij, s katerimi se lahko državljani pozabavamo in preverjamo statistične zanimivosti kot na primer:

Orodja ne izpljunejo zgolj golih številk in podatkov glede na naše poizvedbe, temveč jih opremijo s sorodnimi zanimivi dejstvi, izrišejo grafe ali zemljevide ter ponudijo cel kup že prej nastavljenih zanimivih iskanj. Če vas tovrstni poljudni statistični podatki vsaj malo zanimajo, lahko z brskanjem po njihovi bazi hitro zapravice urico ali dve.

Še bolj uporabni pa sta interaktivni orodji prebivalstvene piramide in statističnega atlasa Slovenije. Prvo je prejšni mesec že predstavil Robert L. Tuva, ki je ugotovil da se Slovenija močno stara, nad drugim pa se je pred kratkim navduševal Gyzar.

Interaktivni statistični atlas Slovenije

Interaktivni statistični atlas Slovenije je res fascinantna zadeva, za katerega bi prej pomislil, da je delo kakšnega zagrizenega neodvisnega digitalnega vizualnega umetnika, kot pa okornega državnega urada. Ampak ne. Na SURSu so se res potrudili in postregli z odličnim in hitrim Flash vmesnikom, ki omogoča pregled posameznih statističnih dejavnikov glede na regijo ali občino in čas. Tako lahko hitro preverimo, kje v Sloveniji je največ kriminala ali brezposelnosti, kje imajo najvišje plače in najvišjo izobrazbo, kje je največja gostota prebivalstva in še mariskaj.

Kapo dol torej SURSu, da so pametno izkoristili možnosti, ki jih ponuja splet. Naj bodo zgled ostalim državnim uradom in organom.

Gotovo ste kdaj na kakšenem koncertu bili zaskrbljeni, če boste vašo najljubšo pesem na koncertu sploh slišali, nato pa bili razočarani, ker band sedaj igra samo novejše komade. Setliste iz prejšnjih koncertov, ki jih najdete na spletu, vas lahko rešijo takšnih neprijetnih presenečenj. No, če jih ne jemljete kot spoilerjev in se radi pustite presenetiti.

Setlist.fm je kul spletni servis, namenjen objavljanju koncertnih setlist, torej seznamov komadov, ki jih je band ali izvajalec zaigral na določenem koncertu. Stvar deluje kot wiki, v katerega lahko vsakdo prispeva in popravlja seznam komadov vezanih na izbran koncert. Setlist.fm nato iz vašega seznama poišče in poveže streamable komade na spletu, besedila in YouTube posnetek, seznam pa pripravi tudi v obliki za preprosto lepljenje in sharanje naokoli po spletu. Servis obenem beleži statistiko igranih komadov, vezanih na band ali njegovo posamezno turnejo. Tako lahko hitro vidite katere komade band najraje igra

Primer: Animal Collective – ker naslednji teden igrajo v Grazu. ;)

Edina večja težava dobro zasnovanega koncepta, ki so ga razvili v Liechtensteinu (!), je, da wiki bazi zaenkrat primankuje podatkov. Mainstream scena je sicer že precej dobro pokrita in zabeležena, a kaj ko nas bolj zanima dolgi rep. No, upajmo, da bo storitvi uspelo dobiti dovolj pridnih uporabnikov, ki bodo prispevali svoje sezname in naredili zadevo še bolj uporabno. Še bolje pa bi bilo, če bi se podjetje povezalo z Last.fm in setliste avtomatsko integriralo med njihove dogodke (nekako tako kot to že počne Flickr s fotkami koncertov).

[via Techcrunch]

Reblog this post [with Zemanta]
SurfDump mimo omejitev RapidShara

Zadnje čase spletna datotečna odlagališča, kot sta RapidShare in Megaupload, zaradi svoje preprostosti postajajo vse bolj priljubljena oblika spletnega gusarjenja. Žal pa imata omenjena servisa za navadne uporabnike vključene načine omejevanja prenosov, s katerimi želijo pridobiti kakšnega “premium” uporabnika, ki bi za storitev dejansko plačal, obenem pa ne želijo zapolniti vseh svojih spletnih tub. Saj veste kako je s tem.

Če se želite temu nadležnemu odštevanju in dnevnim limitom izogniti (to navadno pride prav v pisarnah, kjer vsi na veliko prenašajo datoteke iz istega IPja), vam bo na pomoč priskočil SurfDump. Spletna storitev deluje preprosto, saj uporablja zgoraj omenjene plačljive “premium” račune, ki so jih anonimni spletni Robin Hoodi (kao) prijazno odstopili in nadležnih omejitev nimajo. Vse kar morate storiti je, da preprosto prekopirate izbrano RapidShare ali Megaupload povezavo v SurfDump in ta vam bo zgeneriral novo, prijazno povezavo.

Res je, da ste tudi tukaj omejeni z 10 prenosi na dan in da je storitev počasna kot hudič, ampak vseeno se obnese bolje kot druge podobne, z oglasi zamaščene rešitve. Če pa kdo pozna še kakšno, pa kar z besedo na dan.

[via UneasySilence]

Reblog this post [with Zemanta]

Glasbenim geekom je včasih težko slediti in preko različnih kanalov spremljati, kdaj bo kje izšel album vašega ljubega izvajalca. Če si želite to prijetno delo olajšati, priporočam, da vašim “release blogom” v RSS bralnikih dodate še, posebej za vas prilagojen, Soundasmus feed.

Soundasmus je hudo preprosta spletna storitev, ki vam bo na podlagi glasbenega okusa, definiranega s pomočjo vašega Last.fm, iLike ali Pandora profila, v obliki RSS feeda, pripravila seznam prihajajočih izdaj albumov izvajalcev, ki jih radi poslušate. To je sicer najbolj preprost način, feed pa si lahko zgenerirate tudi s skeniranjem vaše lokalne mp3 zbirke ali s samim vpisom izvajalcev.

Priročno in zelo uporabno. Ravno danes sem v feed dobil informacije o prihajajočih albumih skupin, na katere sem že skoraj pozabil. Yay.

Reblog this post [with Zemanta]
blank